Zakaj sem zmogla hčerko izpisati iz srednje šole?

Kako se vaš otrok/najstnik spopada z jezo?

Se jezi prekomerno, tako da se sliši daleč naokrog?

Morda jezo izraža posredno? To pomeni, da ne sodeluje, morda sabotira v šoli ali pa doživljate izbruhe in spopade med sorojenci?

Ali pa imate doma nekoga, ki je tiho, se zapre vase, ne spregovori, komaj izbezate iz njega kakšno besedo, vi pa veste, da otrok v “drži v sebi” in mu ne znate pomagati?

****

Vi, kot starš, ob tem trpite. Tudi če se skušate prepričati, da “morate otroka izpustiti”, da “je to normalno” in da “bi lahko bilo še hujše”, v sebi veste, da je v tem otroku in v vajinem odnosu skriti zaklad, do katerega še iščete pravo pot.

Sama imam doma vse tri primere. Najtežje mi je bilo z nekontroliranimi izpadi jeze, saj sem se ob njih nezavedno ustrašila. Trenutno pa se učim biti mama občutljivi najstnici, ki se sooča s prvimi izzivi srednje šole.

Otrok je vaš učitelj. Prosim, ne zamahnite z roko ob tem klišejskem stavku.

Tudi sama velikokrat najprej ne uvidim, kakšno lekcijo ima zame življenje skozi otrokovo obnašanje. Najprej sem velikokrat prepričana, da ima problem moj otrok. NE JAZ, ON.

Trudim se iskati, kako mu/ji lahko pomagam. Tako se trudim, da se že izčrpam. Dokler ne popustim, sklonim glavo in rečem: “OK, Univerzum, kaj se moram naučiti tokrat?”

Vsakič ima otrokovo obnašanje tudi lekcijo zame. Lekcijo ljubezni do sebe, lekcijo samospoštovanja, lekcijo tega, da ne bežim od težav (najraje v preveč dela in premalo časa) ampak se z  njimi soočim, lekcijo, da ne izgubljam stika ampak ranljivo izrazim, kaj čutim, in se ponovno povežem z otrokom … in vedno deluje. VEDNO.

Enako velja za vas, dragi .

Če imate izzive z otrokom/najstnikom, je za vas v tem izzivu velikanski zaklad.

****

Ker je lažje, če vam nekdo po temni poti posveti z lučko, sem za vas pripravila knjigo POMAGAJTE NAJSTNIKU (in drugim ljudem okoli sebe) IZRAZITI JEZO (v 8 mesecih od izida je prodana v 1312 izvodih)